SIGMA 2

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
Sreda, 23 April 2014
Home Varstvo narave


Ime varstvenega območja:

Snežnik-Pivka - SI5000002


45.627484212338246, 14.39483642578125

Kat.:

SPA

Upravljavec:

Občine: Ilirska Bistrica, Loška dolina, Cerknica, Postojna

Velikost (ha)

54.810

Kratek opis:

Snežnik (1796 m) je široka kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Površje je močno zakraselo, prevladuje kredni apnenec, na vrhu Snežnika je precej jurskega apnenca. Dolomita je malo. Snežnik ima narivno zgradbo, čelo nariva poteka po južni strani planote od Knežaka do državne meje in še čez.

V zadnji ledeni dobi je dele Snežnika zajela poledenitev. Na več mestih so nastale neizrazite morene ali pobočna melišča. Kraško površje pa je poleg pleistocenske poledenitve oblikovalo predvsem kemično raztapljanje apnenca. Pokrajina je v grobem uravnana, v drobnem pa razjedena. Svet je težko prehoden, večje in manjše vrtače se pojavljajo precej na gosto, na površju je veliko žlebičev, škavnic in škrapelj. Znanih je okrog 300 kraških jam in brezen.

Na Snežniku letno pade do 3000 mm padavin, vendar je kljub namočenosti planota brez površinskih vod. Del padavin odteka proti izvirom Reke, v Pivško kotlino, na Loško polje, del pa proti Čabranki, Kolpi in Riječini..

Na apnencu je nastala tenka in nesklenjena odeja prsti, prevladuje kamnito površje, več prsti je na morenah in grušču v dnu večjih kotanj. Na jugozahodne strani med Zgornjo Pivko in dolino Reke so bili gozdovi izkrčeni v obsežne pašnike za pašo drobnice. Pasli so tudi po gozdovih do vrha Velikega Snežnika. V sklenjenih gozdovih prevladuje dinarski gozd bukve in jelke, zlasti v nadmorski višini 700–1200m. V višinah 1400–1600m so zelo razširjene združbe visokogorskih bukovih gozdov, ki segajo do gozdne meje. Najvišje vrhove Snežnika porašča rušje ali trava.

Flora snežniške planote je srednjeevropska, z močno primesjo južnoevropskih vrst, nad gozdno mejo je visokogorska. Sestavljajo jo vrste iz Alp in z Balkanskega polotoka, zlasti iz Dinarskega gorstva. Robove kotanj prerašča bukovje, nižje prevladujejo čisti smrekovi sestoji, ki jim proti dnu sledi rušje in trava. V obsežnih gozdovih živijo številne živalske vrste, tudi velike zveri (volk, ris, rjavi medved). Čezmerno namnožena srnjad in jelenjad ter ponovno naseljeni mufloni delajo v gozdovih z objedanjem vršičkov precejšnjo škodo.

Gozdnato območje visokokraških dinarskih planot Snežnika in Javornikov s sklenjenimi suhimi travišči na obrobju in ter vlažnimi travniki v Pivški kotlini predstavljajo življenjski prostor ogroženih vrst ptic kot npr.: kosec, planinski orel, veliki petelin, gozdni jereb, kozača.

Pomen za biotsko vrednost:

Ptičja favna:

  • Sršenar (Pernis apivorus)
  • beloglavi jastreb (Gyps fulvus)
  • kačar (Circaetus gallicus)
  • planinski orel (Aquila chrysaetos)
  • sokol selec (Falco peregrinus)
  • gozdni jereb (Bonasa bonasia)
  • divji petelin (Tetrao urugallus)
  • prepelica (Coturnix coturnix)
  • kosec (Crex crex)
  • velika uharica (Bubo bubo)
  • kozača (Strix uralensis)
  • koconogi čuk (Aegolius funereus)
  • podhujka (Caprimulgus europaeus)
  • smrdokavra (Upupa epops)
  • pivka (Picus canus)
  • triprsti detel (Picoides tridactylus)
  • hribski škrjanec (Lullula arborea)
  • rjava cipa (Anthus campestris)
  • repaljščica (Saxicola rubetra)
  • slegur (Monticola saxatilis)
  • pisana penica (Sylvia nisoria)
  • rjavi srakoper (Lanius collurio)
  • kotorna (Alectoris graeca)

Kontakti:

id
date
2011-02-03

To spletno mesto uporablja piškotke z namenom izboljšave delovanja spletnega mesta. Piškotki nujni za delovanje spletne strani so že nameščeni.

Strinjam se z uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Sigma2 Cookie Info